Domžale nosim v srcu in verjamem v ljudi, ki jim je mar

Domžalčanka Eva Černe Avbelj s svojim talentom, predanostjo in uspehi že dve desetletji bogati slovenski kulturni prostor. Kot 16-letna zmagovalka Bitke talentov je stopila na pot, ki jo je vodila od popularne glasbe do opernih in muzikalnih odrov. Zmagala je na Slovenski popevki, nastopila na Emi, magistrirala na Akademiji za glasbo ter v karieri nanizala več tisoč nastopov. Njeno pot zaznamujejo nadarjenost, vztrajnost in močna povezanost z domačim okoljem.

Eva, ko se ozreš na svojo pot – od otroštva v Jaršah do glasbene kariere, ki te je popeljala na odre po vsej Sloveniji –, kaj je tisto iz domačega okolja, kar še danes nosiš s seboj?

V sebi nosim predvsem občutek, da nisem nikoli sama. Moje domače okolje me je vedno podpiralo in mi dajalo zagon za vse moje glasbene podvige – in tako je še danes, kar se je lepo pokazalo na koncertu ob 20-letnici kariere, ki sem ga pripravila v začetku letošnjega septembra v Poletnem gledališču Studenec. S seboj nosim občutek pripadnosti, podpore, sprejetosti in ljubezni. To so stvari, ki človeka oblikujejo in mu dajo moč, da vztraja tudi takrat, ko pot ni preprosta.

Imaš kakšen posebej ljub spomin na domače kraje, ob katerem se ti še danes na obrazu nariše nasmeh?

Eden takšnih spominov je zagotovo dan, ko sem zmagala na Bitki talentov. Ko sem se vrnila domov, so mi prišli čestitat skoraj vsi sosedje in sorodniki. Še danes imam pred očmi polno ulico pred našo hišo, ko so me pripeljali domov. Ta prizor in občutek me bosta spremljala vse življenje.

Glasba je tvoj poklic, kultura pa pomemben del tvojega življenja. Kaj ti osebno daje umetnost? Kaj pa si želiš, da bi kultura dajala Domžalčankam in Domžalčanom?

Kultura človeka notranje bogati. Zame je smisel življenja, hkrati pa mi omogoča, da izražam svoje poglede na svet in najgloblja čustva. Želim si, da bi kultura tudi Domžalčanke in Domžalčane navduševala, jih izpolnjevala in jim nudila trenutke, v katerih lahko za nekaj časa stopijo iz vsakdana.

Pri svojem delu srečuješ veliko različnih ljudi in spoznavaš njihove zgodbe. Kaj si se skozi leta naučila o tem, kaj ljudi zares povezuje? In kako pomembno je to za skupnost, v kateri živimo?

Glasba je univerzalni jezik in ljudi neverjetno povezuje. V enem samem večeru se lahko zbere toliko skupne energije, da človeka napolni za nove izzive. Prav to je pomemben del življenja skupnosti. Po koncertih se srečamo s sokrajani, poklepetamo, izmenjamo misli in pogosto pridemo do kakšnega novega spoznanja. Z glasbo, razmislekom in predvsem pogovorom se gradijo odnosi med ljudmi.

Odločila si se podpreti Listo Renate Kosec. Kaj je bilo tisto, kar te je prepričalo, da si ji pripravljena dati svoje zaupanje in podporo?

Predvsem prava energija, dobri ljudje, dosedanje delo in vizija, nad katero sem navdušena. Pri ljudeh, ki jih podpiram, mi je pomembno, da čutim iskrenost, predanost in željo narediti nekaj dobrega za svoje okolje. Pri Renati in njeni ekipi to prepoznam. Vidim ljudi, ki jim ni vseeno za Domžale in ki imajo jasno predstavo, kako jih še naprej razvijati ter ustvarjati prijetno okolje za vse, ki tukaj živimo. Zato jih z veseljem podpiram.

Če bi Renata Kosec danes sedela tukaj s tabo in bi ji lahko povedala eno samo stvar, za katero si želiš, da jo spremlja pri vodenju Domžal – kaj bi ji rekla?

Rekla bi ji: po začrtani poti pogumno naprej v nov mandat. Naj še naprej verjame vase, v svojo ekipo in v ljudi, ki ji stojijo ob strani. Navsezadnje listo sestavljajo ljudje. Renato občudujem in njeno delo bi podprla vedno znova, zato ji želim, da tudi v prihodnje ohrani pogum, energijo, vizijo in predvsem srčnost, ki jo krasi.